Zakaj je cena zlata (v USD) v zadnjih 20 letih zrasla za 6-krat?

13. 7. 2020

Posodobljeno: 28. 9. 2026

Graf cene zlata za zadnjih 20 let v dolarjih in evrih. Povprečna cena je zrasla s 604 $ (2006) na 3.432 $ (2025), v evrih pa 6,3-krat. Kaj je poganjalo rast?

Na kratko: povprečna letna cena zlata je leta 2006 znašala 604 dolarjev za unčo, leta 2025 pa 3.432 dolarjev, kar je 5,7-krat več. V evrih je rast še večja: s 481 € na 3.036 € za unčo, torej 6,3-krat. Kilogram zlata je leta 2006 v povprečju stal okoli 15.500 €, leta 2025 pa okoli 97.600 €. Konec septembra 2026 je cena okoli 4.320 $ oziroma 3.760 € za unčo (približno 120.000 € za kilogram).

Iščete današnjo ceno zlata in živi graf? Najdete ju na strani Cena zlata danes. V tem prispevku pa pogledamo dolgoročno sliko: kako se je cena zlata gibala v zadnjih 20 letih in zakaj je tako zrasla.

Graf cene zlata za 20 let: glavne številke

  • 2006: 604 $ / 481 € za unčo (letno povprečje)
  • 2025: 3.432 $ / 3.036 € za unčo (letno povprečje)
  • Rast v 20 letih: 5,7-krat v dolarjih, 6,3-krat v evrih
  • Najvišja cena v zgodovini: okoli 5.590 $ za unčo med trgovanjem 28. januarja 2026 (dnevna cena LBMA okoli 5.405 $)
  • Konec septembra 2026: okoli 4.320 $ oziroma 3.760 € za unčo

Cena zlata po letih (2006–2025)

V tabeli so letna povprečja cene zlata po podatkih LBMA. Cene v evrih so preračunane po povprečnem letnem tečaju EUR/USD Evropske centralne banke.

Leto USD / unča EUR / unča EUR / kg Sprememba (USD)
2006 604 481 15.466 –
2007 695 507 16.304 +15 %
2008 872 593 19.061 +25 %
2009 972 697 22.405 +11 %
2010 1.225 924 29.709 +26 %
2011 1.572 1.129 36.308 +28 %
2012 1.669 1.299 41.765 +6 %
2013 1.411 1.062 34.158 −15 %
2014 1.266 953 30.638 −10 %
2015 1.160 1.046 33.614 −8 %
2016 1.251 1.130 36.336 +8 %
2017 1.257 1.113 35.774 +0 %
2018 1.268 1.074 34.519 +1 %
2019 1.393 1.244 40.005 +10 %
2020 1.770 1.550 49.822 +27 %
2021 1.799 1.521 48.904 +2 %
2022 1.800 1.709 54.958 +0 %
2023 1.941 1.795 57.712 +8 %
2024 2.386 2.204 70.872 +23 %
2025 3.432 3.036 97.595 +44 %

Vir: LBMA (letna povprečja), ECB (letni povprečni tečaj EUR/USD); izračun V&D ZLATO. 1 kg = 32,15 unče. Letna povprečja se razlikujejo od cen ob koncu leta.

Največji vzponi in padci v zadnjih 20 letih

Graf cene zlata ni ravna črta navzgor. Dolgoročni trend je jasen, vmes pa so bila tudi daljša obdobja padanja:

  • 2008 – finančna kriza: jeseni 2008 je cena zlata začasno padla za skoraj 30 %, ko so vlagatelji prodajali vse, kar se je dalo prodati. Že naslednje leto je bila višje kot pred krizo.
  • 2011 – vrh po dolžniški krizi: septembra 2011 je zlato doseglo 1.921 $ za unčo, ko so ZDA izgubile najvišjo bonitetno oceno, v Evropi pa je divjala dolžniška kriza.
  • 2013–2015 – medvedji trend: v letu 2013 je cena padla za okoli 28 %, konec leta 2015 je bila okoli 1.050 $. Za tiste, ki so varčevali mesečno, je bilo to obdobje nakupov po nižjih cenah.
  • 2020 – pandemija: ob izbruhu COVID-19 in obsežnem tiskanju denarja je zlato avgusta 2020 prvič preseglo 2.000 $ za unčo.
  • 2022–2026 – nova rekordna rast: centralne banke so zlato kupovale v rekordnih količinah, cena je v letu 2025 v povprečju zrasla za 44 %, januarja 2026 pa dosegla vrh okoli 5.590 $. Sledil je popravek na okoli 4.300 $.

Kaj bo sledilo, nihče ne ve zagotovo. Pregled napovedi bank in analitikov najdete na strani napoved cene zlata 2026 in 2027.

5 razlogov, zakaj je cena zlata v 20 letih zrasla 6-krat

1. Centralne banke kupujejo zlato kot še nikoli

Centralne banke so neto kupci zlata že vsako leto od leta 2010, v letih 2022, 2023 in 2024 pa so kupile več kot 1.000 ton na leto, kar je rekord. Po podatkih Evropske centralne banke je zlato leta 2024 prehitelo evro in postalo drugo največje rezervno sredstvo centralnih bank na svetu. Več o tem v prispevku Zakaj centralne banke kopičijo zlato.

2. Rekordni dolgovi in tiskanje denarja

Po krizi 2008 in ponovno leta 2020 so centralne banke natisnile ogromne količine denarja, javni dolgovi pa so dosegli zgodovinske ravni (javni dolg ZDA presega 37 bilijonov dolarjev). Količina zlata pa raste le počasi, za okoli 1–2 % na leto. Ko je denarja vse več, zlata pa ne, je cena zlata v denarju dolgoročno višja.

3. Negotovost in geopolitična tveganja

Finančna kriza, evropska dolžniška kriza, pandemija, vojna v Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu in trgovinske vojne so vlagatelje vedno znova usmerile k zlatu. Zlato ni obveznost nikogar in nima tveganja, da izdajatelj ne bo poplačal dolga, zato ga vlagatelji v nemirnih časih uporabljajo kot zaščito premoženja.

4. Obrestne mere in inflacija

Zlato ne prinaša obresti, zato je bolj privlačno, ko so realne obrestne mere (obresti minus inflacija) nizke ali negativne. To je bil velik del obdobja 2009–2021. Zanimivo je, da je zlato raslo tudi v letih 2022–2024, ko so centralne banke obrestne mere močno dvignile, predvsem zaradi rekordnih nakupov centralnih bank.

5. Lažji dostop do zlata za vlagatelje

Leta 2003 so se pojavili prvi skladi ETF, kriti s fizičnim zlatom, rast Kitajske in Indije pa je močno povečala število kupcev zlata. Danes lahko tudi mali vlagatelj v Sloveniji kupi naložbeno zlato brez DDV, tudi v manjših palicah, ali pa varčuje v zlatu mesečno.

Zakaj je zlato v evrih zraslo bolj kot v dolarjih?

Leta 2006 je bil evro vreden okoli 1,26 dolarja, leta 2025 pa okoli 1,13 dolarja. Ker je evro v tem času izgubil del vrednosti proti dolarju, je zlato za slovenskega varčevalca zraslo še nekoliko bolj: 6,3-krat v evrih proti 5,7-krat v dolarjih. Za nakup v Sloveniji je zato pomembnejši graf cene zlata v evrih.

Kaj graf pomeni za varčevalca?

Graf cene zlata za 20 let pokaže dve stvari. Prvič, zlato je dolgoročno ohranilo in povečalo kupno moč. Drugič, na kratek rok cena lahko pade za 20–30 % in tam ostane tudi več let (2013–2015). Zato je bolj kot izbira »pravega trenutka« pomembna doba varčevanja.

Kdor je varčeval mesečno, je v letih padanja kupil več zlata za isti znesek in s tem znižal povprečno nakupno ceno. Z mesečnim varčevanjem v zlatu lahko začnete že s 50 € na mesec. Kaj sploh je naložbeno zlato in na kaj biti pozoren pri nakupu, preberite v vodniku Kaj je naložbeno zlato.

Pogosta vprašanja

Koliko je stalo zlato pred 20 leti?

Leta 2006 je bila povprečna cena zlata 604 $ oziroma 481 € za unčo, kar je okoli 15.500 € za kilogram.

Kdaj je bila cena zlata najvišja?

Zlato je rekord doseglo 28. januarja 2026, ko je med trgovanjem stalo okoli 5.590 $ za unčo. Najvišja dnevna cena LBMA je bila okoli 5.405 $.

Za koliko je zlato zraslo v zadnjih 10 letih?

Leta 2015 je bila povprečna cena 1.160 $ za unčo, leta 2025 pa 3.432 $, kar je skoraj 3-krat več. V evrih je cena zrasla s 1.046 € na 3.036 € za unčo.

Kje je današnja cena zlata?

Trenutno borzno ceno zlata in živi graf najdete na strani Cena zlata danes.

Sorodni članki

Cena zlata na 50.000 $ za unčo? – Thomas Kaplan

Cena zlata na 50.000 $ za unčo? – Thomas Kaplan

Thomas Kaplan je milijarder in eden največjih zasebnih vlagateljev v zlato in srebro na svetu. Leta 2007 je svoje energetsko podjetje prodal za 2,55 milijarde dolarjev in ves izkupiček preusmeril v plemenite kovine, le mesece pred finančno krizo. Njegove napovedi cene zlata se uresničujejo že skoraj dvajset let. V zadnjem intervjuju je povedal, kam po njegovem gre cena zlata zdaj, in zakaj je o tem po lastnih besedah “metafizično prepričan”. Celoten pogovor smo prevedli v slovenščino, ogledate si ga lahko spodaj.

Vas zanima naložba v zlato a niste sigurni, če je zdaj pravi čas? Kliknite na gumb in izkoristite BREZPLAČNI posvet z našim izkušenim strokovnjakom za plemenite kovine.

Vas zanima več?   📞 01 530 56 03

Politika zasebnosti

Zbrane osebne podatke bo ponudnik uporabljal izključno za opravljanje ponujenih storitev. Ponudnik spoštuje zaupnost osebnih podatkov in zasebnost uporabnikov spletne trgovine, zato bo storil vse potrebno, da jih zaščiti pred kakršnimikoli kršitvami in zlorabami. Osebni podatki uporabnikov so eno izmed področij, kateremu ponudnik posveča izredno skrb in pozornost, saj se zaveda občutljive narave tega področja. Ponudnik se zavezuje k trajnemu varovanju vseh osebnih podatkov. Le ti ne bodo uporabljeni v nobene druge namene, kot je pošiljanje informativnega gradiva, ponudb, računov in ostalo potrebno komunikacijo, če se stranke s tem predhodno strinjajo.