Kdo je Marc Faber in za koga je govoril
Marc Faber je švicarski ekonomist in dolgoletni avtor mesečnega poročila Gloom, Boom & Doom, znan po kritičnem pogledu na politiko centralnih bank in po zagovarjanju naložb v realno premoženje. V pogovoru za oddajo Palisades Gold Radio je razčlenil, zakaj po njegovem mnenju uradni podatki o inflaciji in gospodarski rasti ne odražajo dejanskega stanja zahodnih gospodarstev.
»Prava inflacija je skoraj trikrat višja od uradne«
Osrednja Faberjeva teza je, da je resnična inflacija bistveno višja od tiste, ki jo objavljajo statistični uradi. Medtem ko uradni podatki govorijo o približno 3,8 odstotka, bi po starejših in manj prilagojenih metodah izračuna inflacija presegla 11 odstotkov — torej skoraj trikrat toliko. Faber opozarja, da so vlade in centralne banke skozi desetletja večkrat spremenile metodologijo merjenja cen, kar sistematično znižuje uradno prikazano rast življenjskih stroškov. Posledica je, da mnogi ljudje čutijo padec kupne moči, ki ga uradne številke ne priznavajo.
Rast, ki je bila v veliki meri le navidezna
Faber postavlja pod vprašaj, ali so zahodna gospodarstva v zadnjih dvajsetih letih sploh doživela pravo gospodarsko rast. Po njegovem je šlo večinoma za nominalno rast, napihnjeno s tiskanjem denarja. Ta denar je najprej dvignil cene premoženja — delnic, nepremičnin, umetnin — kar je koristilo predvsem premožnejšim, medtem ko je pri srednjem in nižjem sloju najedal kupno moč in realni življenjski standard. Tako se je še povečal razkorak med tistimi, ki imajo premoženje, in tistimi, ki živijo od plače.
Zakaj tiskanja denarja ni več mogoče ustaviti
Ključni del pogovora je Faberjevo prepričanje, da denarnih spodbud, ko so enkrat sprožene, ni mogoče ustaviti brez velike politične bolečine. Zaustavitev bi pomenila višje obresti, nižje cene premoženja in recesijo — posledice, ki jih po Faberjevem mnenju nobena demokratično izvoljena oblast ne bo pripravljena sprejeti. Zato pričakuje, da se bo tiskanje denarja nadaljevalo, kar dolgoročno pomeni nadaljnje razvrednotenje valut. Ob tem opozori tudi na zgodovinske primere, ko so države v težkih časih preprosto zasegle premoženje svojih državljanov.
Umetna inteligenca, borzni balon in vloga zlata
Faber meni, da so trenutne visoke vrednosti delnic, povezanih z umetno inteligenco, znak balona. Ko ta poči, pričakuje, da bodo prav te delnice med najbolj prizadetimi. Zlato pa naj bi po njegovem prepričanju obdržalo vrednost, saj ni odvisno od obljub prihodnjih dobičkov niti od zaupanja v posamezno podjetje ali valuto. Ravno zato ga vidi kot temeljno obliko zaščite premoženja v obdobju monetarne negotovosti. Posebej opozori na tveganje, da bi oblasti nekega dne zasebno lastništvo zlata označile za »nepatriotsko« ali ga celo omejile — kar se je v zgodovini že zgodilo.
»Bodite sami svoja centralna banka«
Faberjev osrednji nasvet vlagateljem je, naj bo vsak sam svoja centralna banka. S tem misli, da naj posameznik del premoženja hrani zunaj bančnega in valutnega sistema, v obliki, ki je ni mogoče natisniti ali razvrednotiti z odločitvijo politike — torej predvsem v fizičnem zlatu. Namesto zaupanja, da bodo institucije zaščitile vrednost prihrankov, predlaga, da vlagatelj sam prevzame nadzor nad delom svojega premoženja.
Kaj to pomeni za slovenskega vlagatelja
Faberjeve napovedi so njegov osebni pogled in ne pomenijo naložbenega nasveta, a sporočilo je jasno: v okolju visoke prikrite inflacije in negotovih valut ima fizično naložbeno zlato vlogo dolgoročne zaščite kupne moči. Za slovenske vlagatelje to pomeni razmislek o razpršitvi premoženja — od enkratnega nakupa zlatih palic do postopnega mesečnega varčevanja v zlatu in varne hrambe pri preverjenem ponudniku.
