Centralne banke po vsem svetu imajo med svojimi deviznimi rezervami tudi naložbeno zlato. Nekatere gospodarsko najuspešnejše države imajo v svojih rezervah več kot 60 % zlata. To pomeni, da manj kot 40 % njihovih rezerv predstavljajo fiat valute, kot so dolar, evro in švicarski frank. Nakupi centralnih bank lahko pomembno vplivajo tudi na ceno zlata.
Zakaj centralne banke kupujejo naložbeno zlato?
Države, ki imajo največje zlate rezerve (vir: World Gold Council):
Leta 2013 je takratni predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi na novinarski konferenci odgovarjal na vprašanje, zakaj centralne banke kupujejo zlato. Med glavnimi razlogi je izpostavil:
– zagotavljanje varnosti,
– zaščito pred nihanji vrednosti dolarja,
– diverzifikacijo tveganja,
– druge strateške in finančne razloge.
Ob tem je komentiral, da zlatih rezerv ni smiselno nepremišljeno prodajati. Centralne banke, ki so se v preteklosti odločile za večjo prodajo svojih rezerv, pri tem niso bile vedno uspešne.Zlato centralnim bankam ne prinaša obresti ali dividend, vendar ima drugačno vlogo kot običajne finančne naložbe. Uporablja se predvsem kot dolgoročna rezerva, zaščita pred določenimi finančnimi tveganji in sredstvo za razpršitev premoženja. Prav zato je zanimivo, da imajo centralne banke kljub pogostim kritikam zlata v svojih rezervah velike količine te plemenite kovine in jih v določenih obdobjih še dodatno povečujejo.
Katere države kupujejo največ zlata?
Centralne banke so več let zapored neto kupovalke zlata. Nakupe praviloma izvajajo postopoma in brez večje medijske pozornosti. Med pomembnejšimi kupci so bile Kitajska, Rusija in Indija, ki so po uradnih podatkih v daljšem obdobju skupaj kupile več tisoč ton zlata. Pri podatkih o kitajskih zlatih rezervah je potrebna določena previdnost, saj Kitajska podatkov ne objavlja vedno redno. Država je hkrati ena največjih proizvajalk in uvoznic zlata na svetu. Zaradi tega se pogosto pojavljajo ugibanja o dejanski velikosti njenih rezerv in o morebitni dolgoročni vlogi zlata pri razvoju alternative obstoječemu mednarodnemu denarnemu sistemu. Takšne domneve pa niso enake uradno potrjenim podatkom.
Rekordni nakupi zlata centralnih bank leta 2022
Zanimivi so podatki, ki jih je World Gold Council objavil v poročilu za tretje četrtletje leta 2022. Samo v tem četrtletju so centralne banke kupile skoraj 400 ton zlata, kar je bilo približno štirikrat več kot v enakem obdobju leto prej.V prvih treh četrtletjih leta 2022 so centralne banke skupaj kupile 673 ton zlata. To je bila večja količina od celotnih letnih nakupov v kateremkoli letu po letu 1967. Leta 1967 je bil ameriški dolar še povezan z zlatom. Ta povezava se je dokončno končala leta 1971, ko je propadel sistem iz Bretton Woodsa. Med letoma 1967 in 1975 se je cena zlata povečala z okoli 35 na približno 200 ameriških dolarjev za trojsko unčo. Povečani nakupi kažejo, da centralne banke zlatu še vedno pripisujejo pomembno vlogo pri dolgoročnem upravljanju rezerv in pripravi na obdobja povečane gospodarske, geopolitične ali valutne negotovosti.
Naložbeno zlato in gospodarske krize
<Naložbeno zlato se pogosto uporablja kot oblika zaščite premoženja v obdobjih gospodarskih kriz, recesij, visoke inflacije in negotovosti na finančnih trgih. Njegova cena lahko kratkoročno niha, zato zlato ni brez tveganja, vendar se ga praviloma obravnava kot dolgoročno obliko razpršitve premoženja. Tudi med finančno krizo, ki se je začela leta 2008, se je zanimanje za zlato močno povečalo. Medtem ko so številne druge naložbe izgubile velik del vrednosti, je cena zlata v naslednjih letih občutno narasla. Številni Slovenci uporabljajo fizično zlato kot del dolgoročne zaščite svojih prihrankov. Postopno kupovanje omogoča tudi V&D Zlati šparovec, ki od leta 2010 omogoča mesečno varčevanje v naložbenem zlatu z vplačili od 50 € naprej. Pri tem gre za postopno kupovanje zlata v fizični obliki. Višina mesečnega vplačila se lahko spremeni, varčevanje se lahko začasno prekine, dolgoročna vezava pa ni zahtevana.
