1. Zlato je vir donosnosti.
Zlato že dolgo velja za pametno in koristno naložbo v negotovih časih. Zgodovinsko gledano ustvarja dolgoročno pozitivne donose tako v dobrih kot v slabih časih. Ta dvojnost se kaže zaradi različnih virov povpraševanja po zlatu in ga pomembno razlikuje od drugih naložbenih razredov. Če pogledamo skoraj polovico stoletja nazaj, je zlato od leta 1971 naprej (ko je padel še zadnji zlati standard) zraslo za več kot 50 krat!!! Za dobrih 1.100$ ste leta 1971 lahko kupili kilogram zlata. Danes stane kilogram več kot 55.000$. V tem obdobju je donosnost zlata primerljiva z donosnostjo najuspešnejših delniških borznih indeksov in bistveno višja kot donosnost obveznic. V zadnjih dveh desetletjih je zlato premagalo tudi druge pomembne naložbene razrede. 
Zlato se uporablja za zaščito in povečanje premoženja na dolgi rok. Hkrati deluje kot menjalno sredstvo, je pravi denar, saj ima globalno prepoznavnost in sprejetost ter ni nikogaršnja obveznost. Kdor ima zlato, ima vedno denar!
2. Premaguje inflacijo in se bori proti deflaciji.
Zlato velja kot ščit pred inflacijo in podatki to potrjujejo. Rast cene zlata (v USD) v zadnje pol stoletja je krepko premagalo rast življenjskih stroškov v ZDA (CPI – US consumer price index). Zlato je tudi zaščitilo vlagatelje pred ekstremno inflacijo. V letih, ko je bila inflacija višja kot 3 %, je zlato v povprečju zraslo za 15%. Na dolgi rok zlato ni samo ohranjalo kapitala, ampak je pripomoglo k njegovi rasti. Nedavna raziskava Oxford Economicsa pa je pokazala, da naj bi zlato delovalo dobro tudi v obdobjih deflacije. Za takšna obdobja so značilne nizke obrestne mere, zmanjšana potrošnja in investicije ter finančni stres. Kar vse pozitivno vpliva na povpraševanje po zlatu. 
3. Zlato proti FIAT valutam.
Investicijsko povpraševanje po zlatu se povečuje tudi zaradi vztrajno nizkih obrestnih mer in skrbi glede obetov za dolar in ostale pomembne svetovne fiat valute, saj ti dejavniki vplivajo na percepcijo oportunitetnih stroškov držanja zlata. V zgodovini so bile vse pomembne valute vezane na zlato. Nazadnje je bilo to določeno v mednarodnem sporazumu Bretton Woods iz leta 1944, ki je leta 1971 propadel. Od takrat naprej je zlato kot menjalno sredstvo močno premagalo vse pomembne svetovne valute. Določene valute so celo propadle, s tem ko so propadla cela gospodarstva. Glavni razlog za dominanco zlata nad fiat valutami je v tem, da je količina zlata omejena, fiat denar pa tiskajo v neomejenih količinah (na primer preko t.i. kvantitativnega sproščanja – QE). In logična posledica tega je, da gre vrednost navadnega denarja v primerjavi s pravim denarjem, z zlatom, proti nič! 
4. Diverzifikator, ki deluje.
Prednosti diverzifikacije (razpršitve) so široko priznane, ampak učinkovite diverzifikatorje je težko najti. Mnogim naložbam se korelacija povečuje, s tem ko raste negotovost na trgu in je volatilnost izrazitejša. Posledica je, da mnogi tako imenovani diverzifikatorji odpovejo kot zaščita portfelja takrat, ko jih vlagatelji najbolj potrebujejo. Z zlatom je drugače. Njegova negativna korelacija z delnicami in drugimi tveganimi naložbami se še poveča, ko se te naložbe razprodajajo. Dober primer za to daje globalna finančna kriza 2008-2009. Delnice in druge tvegane naložbe so močno padle. Ampak prav tako so padli hedge skladi, nepremičnine in večina surovin, ki so veljali za diverzifikatorje portfelja. Za razliko pa je zlato obdržalo vlogo diverzifikatorja in je od decembra 2008 do decembra 2009 zraslo za več kot 50%. Zlato v tveganih in negotovih časih pridobiva na račun prilivov iz tveganih naložb k bolj varnim. S tem ko zagotavlja pozitivne donose in zmanjšuje skupne izgube portfelja, je še posebej učinkovit v času sistemskih tveganj. Nenazadnje zlato vlagateljem omogoča poravnavati obveznosti takrat, ko je manj likvidne naložbe iz porfelja težko prodati ali so le-te podcenjene. Ampak korelacija zlata ne funkcionira samo v nemirnih časih. Lahko je tudi v pozitivni korelaciji z delnicami in drugimi tveganimi naložbami v pozitivnih tržnih razmerah. Zmotno je torej prepričanje, da zlato raste v krizah, ko delnice padajo in pada, ko delnice rastejo. Zlato mnogokrat raste tudi v obdobjih gospodarske rasti. Ta dualizem zlata izvira iz njegove dvojne narave: na eni strani je naložba, na drugi strani pa luksuzna oziroma potrošna dobrina. Ko delnice močno rastejo, ponavadi raste tudi zlato. Predvsem na račun tega, ker se v dobrih časih poveča povpraševanje po nakitu, kakor tudi investicijsko povpraševanje po zlatu zaradi zaščite pred višjimi inflacijskimi pričakovanji in zaradi dolgoročnega varčevanja.
5. Globok in likviden trg.
Trg zlata je velik, globalen in visoko likviden. Po ocenah organizacije WGC (World Gold Council) je junija 2020 fizično zlato v lasti vlagateljev in centralnih bank vredno približno 3.700 milijard $. Če prištejem še 900 milijard $ na borzah izvedenih finančnih instrumentov in trgih over-the-counter, torej skupaj 4.600 milijard $. To je za skoraj 400 let slovenskih državnih proračunov. Poleg tega je trg zlata bolj likviden kot marsikateri od najpomembnejših finančnih trgov na svetu, kot so na primer nemške obveznice, valutni par EUR/Yen ali pa delnice, ki sestavljajo znameniti borzni indeks Dow Jones. Trg zlata je primerljivo likviden kot 500 največjih ameriških podjetij, ki sestavljajo borzni indeks S&P 500. Povprečni dnevni promet z zlatom je bil v letu 2019 145 milijard $. 
6. Izboljšana uspešnost portfelja.
Dolgoročni donosi, likvidnost in učinkovita diverzifikacija pripomorejo k skupni uspešnosti porfelja. Z dodajanjem zlata se donosnost (risk-adjusted return) portfelja poveča. Analiza naložbene uspešnosti zadnjih 5, 10 in 20 let je pokazala pozitiven vpliv na institucionalne portfelje. Strokovnjaki WGCja so ugotovili, da bi povprečen ameriški pokojninski sklad dosegel boljše donose že, če bi v portfelj dodali le 2,5 do 10 % zlata. Vedno aktualno vprašanje je, koliko zlata naj bo v portfelju posameznika?. Ni enotnega odgovora. Nekateri pravijo, da 5 do 10 %. Spet drugi pravijo, da naj ga bo 20 do 30 %. Več kot vaš porfelj vsebuje tveganih naložb kot so delnice, delniški skladi, …, višji naj bo tudi delež zlata v njem. Mimogrede, centralne banke močnih svetovnih ekonomij kot so ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija in nekatere druge, imajo v svojih deviznih rezervah od 60 do 80% zlata! Kot vidimo zlato zaradi svoje visoke dolgoročne donosnosti, zaradi izjemne likvidnosti, zaradi svoje (ne)korelacije s tveganimi naložbami, zaradi vloge ščita pred inflacijo in kriznimi časi ter tudi drugimi lastnostmi, ki jih še nismo omenili (kot je na primer neobdavčenost za fizične osebe), zelo pozitivno vpliva na razvoj premoženja posameznega vlagatelja. Očitno je, da se tega zaveda vse več ljudi in da vse več vlagateljev posega tudi po zlatu kot naložbi. Potenciala na tem področju je še veliko.
KDO SMO V&D zlato d.o.o.?
